Ta teden vas vabim na vadbo, ki je preprosta, a nikakor ne lahka. Je ena tistih, ki se morda na prvi pogled ne zdi posebej zahtevna, a v resnici od nas terja precej – zbranosti, potrpežljivosti in pripravljenosti, da se vedno znova vračamo vase.
Izbrala sem zaporedje, ki ga lahko izvajate skoraj kjerkoli – doma, na potovanju, v naravi – brez pripomočkov. Če jih imate, jih seveda lahko vključite, a vadba je oblikovana tako, da jih ne potrebujete. Začnemo stoje, s počasnim raziskovanjem ravnotežnih položajev (po želji se lahko za oporo uporabi stena), nato pa se umirimo in se poglobimo v nekaj sedečih predklonov.
Pri ravnotežju ne gre le za fizično stabilnost – gre za stik z notranjim centrom. Pogosto izgubimo ravnotežje in prav je tako. Ključno je, da se z nežnostjo vračamo nazaj. Vsakič znova. In prav to je tista notranja moč, ki jo s prakso krepimo.
„Abhyāsa vairāgyābhyām tan-nirodhah.“
(„Z vztrajnostjo in predanostjo praksi um doseže mir.“) – Joga Sutre, I.12
Zakaj je ta vadba dragocena?
- ker nas prizemlji in poveže s telesom,
- ker nas uči zbranosti in uravnoveša um,
- ker nas spomni, da ni treba biti popoln – dovolj je, da ostanemo prisotni.
Tokratna vadba je namenjena prav temu: da te podpre tam, kjer si zdaj. Pridi na blazino takšna/ takšen, kot si. Vse drugo pride z dihom, z gibanjem, z namero.
Z ljubeznijo in hvaležnostjo.
Namaste.
Katja
